Kontrolor zračnega prometa

KAJ KONTROLOR ZRAČNEGA PROMETA DELA

Kontrolor zračnega prometa je z zrakoplovom v stiku preko radijske postaje, njegovo pozicijo pa določa in spremlja vizualno, s pomočjo sporočil pilota ali pa na ekranu s pomočjo radarja. Zrakoplovu zagotavlja varnost na letališču, med vzletom in pristankom ter ves čas v zraku. Odgovornost vodenja zrakoplovov si delijo letališki kontrolor, priletni kontrolor in območni kontrolor. Območni kontrolor poskrbi, da zrakoplovi v zračnem prostoru med seboj obdržijo varnostno horizontalno in vertikalno razdaljo in jim pomaga pri navigaciji ter morebitnemu izogibanju nevarnim področjem ali področjem slabega vremena. Večinoma opravlja delo preko radarskega zaslona, zato letala fizično ne vidi. Ko se zrakoplov približa letališču (na 30 do 40 kilometrov), delo prevzame priletni kontrolor. Pilotu da navodila za približevanje letališču. Obvešča ga tudi o stanju na letališki stezi in o vremenu. V primeru zamude pilotu izda navodila za čakanje. To se lahko izvaja tudi tako, da zrakoplov kroži na različnih višinah in se postopoma spušča, dokler ne pride na vrsto za pristanek. Priletni kontrolor istočasno usmerja tudi vse zrakoplove v odletu iz letališča. Pri tem mora sodelovati z območnim kontrolorjem. Letališki kontrolor dela na vrhu kontrolnega stolpa, od koder ima dober razgled na letališče v vseh smereh. Delo prevzame, ko je zrakoplov oddaljen tja do 10 kilometrov od pristajalne steze. Letališki kontrolor usmerja zrakoplove na in v okolici letališča, med drugim tudi usmerja njihovo vožnjo na tleh, napoti jih na določeno stezo oziroma iz steze na parkirno pozicijo. Na večjih letališčih usmerja premike zrakoplov in drugih vozil na letališču kontrolor zemeljskega prometa.

Ključna dela – dela, ki jih kontrolor zračnega prometa opravlja najpogosteje:

nadzoruje in vodi letalski promet v zraku in na manevrskih površinah letališča,
posreduje meteorološke podatke posadkam zrakoplovov,
koordinira delo s sosednjimi enotami kontrol zračnega prometa.

Dela, ki jih kontrolor zračnega prometa opravlja manj pogosto:

se dodatno izobražuje, prisostvuje tako imenovanim briefingom oziroma osvežitvenim tečajem,
koordinira z letališkimi službami,
koordinira z gasilsko službo.

Dela, ki jih kontrolor zračnega prometa opravlja občasno:

koordinira z službo iskanja in reševanja,
sodeluje v izpitnih komisijah,
sodeluje v komisijah, ki preiskujejo letalske incidente oziroma nesreče,
sodeluje pri projektih s področja upravljanja zračnega prometa.

Priprava na njegovo delo obsega

pregled aktualnih informacij o omejitvah oziroma specifikah v njegovem zračnem prostoru,
seznanitev z aktualnimi meteorološkimi podatki in ostalimi sporočili ter stanjem naprav in sredstev, ki jih uporablja pri delu,
podroben pregled trenutne prometne situacije.

Delo zaključi

s predajo poslov drugemu kontrolorju in ga seznani z vsemi pomembnimi informacijami.

O svojem delu vodi tudi evidence, predvsem:

evidenco o pravilnosti delovanja naprav, sredstev in sistemov,
evidenco o nenavadnih pojavih, ki so se morda zgodili v njegovem delovnem času.

Oprema, ki jo uporablja pri svojem delu:

radarski podatki,
ekran, ki posreduje sliko o položaju, smeri in vožnji letala med letom in ko se bliža letališču,
dokumentacija o napravi, oziroma procesu,
merilni instrumenti in pripomočki, indikatorji.

S kom sodeluje pri svojem delu?

na letališčih s sosednjimi enotami kontrol zračnega prometa ter ostalimi letališkimi službami,
v centru območne kontrole pa s sosednjimi enotami.

Kakšne pristojnosti ima?

je popolnoma suveren v svojem delu zračnega prostora.

Poklicne kompetence / potrebna znanja, veščine in spretnosti

nadzorovati in voditi zračni promet ter koordinirati delo s sosednjimi enotami kontrol zračnega prometa.
kontrolor v primeru nevarnosti sprejme hitro odločitev in prevzame veliko odgovornost. Pomembno je, da rad dela v ekipi.

Rezultat dela kontrolorja zračnega prometa:

varen, pretočen in urejen zračen promet.

Psihofizične sposobnosti in osebnostne lastnosti

Najpomembnejša psihofizična sposobnost, ki jo pri svojem delu potrebuje je vid (dobro razločevanje barv), telesna zmogljivost in sluh.

Izmed osebnostih lastnosti je bistvenega pomena odgovornost, iznajdljivost, potrpežljivost, mirnost, sposobnost timskega dela, komunikativnost, natančnost in samoiniciativnost.

Potrebne intelektualne sposobnosti obsegajo sposobnost sklepanja, spomina, izražanja, analiziranja in koncentracije.

Delovno okolje

Delo opravlja v paru, v posebej prirejenem zaprtem prostoru, ki je lahko center območne kontrole zračnega prometa ali pa letališki stolp.

Delo lahko otežujejo manj prijetne značilnosti okolja kot so npr na letališčih ropot, hlapi (letalsko gorivo), ali razsvetljava (umetna svetloba v centru za kontrolo zračnega prometa), kar pa v glavnem ne vpliva na zdravstveno stanje, psihofizične sposobnosti ali osebnostne lastnosti zaposlenega.

Pri opravljanju dela sedi in se lahko tudi obrača.

Delo poteka izmensko vse dni v tednu in tudi ob praznikih.

Čas dela določa nadrejeni - vodja kontrole zračnega prometa.

Delo zahteva tudi od pripravljenost na domu.

Pri tem poklicu so lahko sluh in vid z visoko dioptrijo ter govorne napake bistvena zdravstvena težava.

IZOBRAŽEVALNA POT

Kandidat za opravljanje del in nalog kontrolorja zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: kandidat) mora pred začetkom osnovnega usposabljanja izpolnjevati naslednje pogoje:

imeti najmanj V. stopnjo izobrazbe,
imeti veljavno zdravniško spričevalo predpisane kategorije, ki ni starejše od 30 dni,
obvladati angleški jezik v obsegu, ki je najmanj enak ICAO nivoju 3 znanja angleškega jezika,
uspešno opraviti teste primernosti.

Izjema so kandidati, ki že imajo veljavno licenco kontrolorja zračnega prometa, izdano v kateri od drugih držav in MZP prizna njeno veljavnost in s tem veljavnost posameznega ratinga oziroma pooblastila.

ZAPOSLOVANJE

Pogoji za zaposlitev

Prvi pogoj za začasno zaposlitev zaposlitev je pridobljena srednja strokovna in splošna izobrazba ter uspešno opravljena selekcija kar omogoča kandidatu napotitev na osnovno usposabljanje.

Zaposlitev za nedoločen čas je možna šele po tem, ko kandidat uspešno zaključi strokovno usposabljanje za določen rating oz. pooblastilo. S tem kontrolor dokaže svojo kompetentnost. Obnavlja se enkrat letno, oz. po prekinitvah v delu daljših od dveh mesecev.

Nadaljnjo usposabljanje zaposlenih

Zaposleni na delovnem mestu kontrolorja letenja se mora za kvalitetno opravljanje svojega dela v času svoje kariere obvezno dodatno izobraževati. Vsako leto se je dolžan udeleževati osvežitvenih tečajev in tečajev postopkov v sili. Prav tako se redno letno preverja njegovo usposobljenost.

V primeru potreb se kontrolor lahko dodatno usposobi za dodatni rating ali pooblastilo.

Možnosti napredovanja

Zaposleni ima možnost napredovanja znotraj delovnega mesta, z lažjega na bolj zahtevno delovno mesto ali na delovno mesto inštruktorja alil pa vodje izmene.

Stanje na trgu dela in perspektive

Je zelo iskan poklic. Znotraj Evrope bi jih trenutno lahko zaposlili okoli 2000, kot letališke, priletne ali območne kontrolorje zračnega prometa.

Pričakuje se, da bo zaposljivost tega kadra v prihodnosti še višja, ker je letalski promet v porastu.

Zaposlovanje v tujini

Pridobljena znanja so mednarodna in tudi večinoma povsod priznana, tako, da je možnost zaposlitve precejšnja.